Generacijske razlike kot izziv za izseljenske in zamejske skupnosti v primerjalni perspektivi

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu so organizirali mednarodno znanstveno konferenco z naslovom »Generacijske razlike kot izziv za izseljenske in zamejske skupnosti v primerjalni perspektivi«, ki se je odvijala 27. in 28. junija 2011 na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Konference so se udeležili: dr. Milan Bufon (v vlogi moderatorja), dr. Suzana Pertot (s prispevkom »Starejše in mlajše generacije staršev in identitetna vzgoja otrok med Slovenci v Italiji«), Norina Bogatec (s prispevkom »Narodnostna in jezikovna struktura populacije izobraževalnih ustanov v slovenskem jeziku v Italiji: generacijske spremembe kot izziv za posodabljanje manjšinske politike«), dr. Devan Jagodic in Zaira Vidau (s prispevkom »Participacija mladih in medgeneracijsko sobivanje v društvih slovenske narodne skupnosti v Italiji«).
Osrednja tema konference je bila odnos med starostnimi generacijami znotraj slovenskih skupnosti, ki živijo zunaj mejà Slovenije. Govora je bilo o izzivih, s katerimi se srečujejo izseljenske skupnosti ter vlogi mladih pri njihovem ohranjanju in razvoju, o izzivih medgeneracijskih razmerij in vlogi mladih v zamejskih skupnostih v Italiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Predavatelji so se osredotočili na prikaz osrednjih problematik slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, Argentini in Evropi, ki se na različne načine soočajo s problemom prenašanja slovenskega jezika in spodbujanja njegovega učenja in rabe med mlajšimi generacijami ter vključevanja slednjih v obstoječa slovenska izseljenska društva, na različne vidike večplastnih narodnih in jezikovnih identitet med mladimi v omenjenih manjšinskih skupnostih, na narodnostno in jezikovno sestavo šolskih ustanov, ki v teh državah nudijo izobraževanje v slovenskem jeziku, na participacijo mladih v društvih ter na medgeneracijske odnose znotraj njih.
Sodelovali so raziskovalci vseh osrednjih raziskovalnih ustanov, ki se ukvarjajo s slovenskimi narodnimi manjšinami v Sloveniji in zunaj nje. Iz slovenskega zamejstva v Italiji so na simpoziju sodelovali štiri raziskovalci. Suzana Pertot iz ZCZ / ATS JezikLingua iz Grmeka je v svojem predavanju osvetlila različne odnose do slovenske narodne in jezikovne identitete med starejšimi in mlajšimi generacijami staršev ter identitetno vzgojo otrok med Slovenci v Italiji. Slori-jeva raziskovalka Norina Bogatec je predstavila najnovejšo analizo narodnostne in jezikovne strukture družin, iz katerih izhaja šolska populacija vseh stopenj, od vrtca do višjih srednjih šol, s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici. Devan Jagodic in Zaira Vidau, ravno tako raziskovalca pri Slori-ju, pa sta se v svoji skupni predstavitvi osredotočila na prikaz izsledkov raziskav o družbeni participaciji mladih na slovensko-italijanskem obmejnem območju, hkrati pa osvetlila dejavnike, ki pogojujejo kakovost medgeneracijskih odnosov znotraj slovenskih društev v Italiji.