Doktorsko delo
Nosilec projekta: SLORI-Slovenski raziskovalni inštitut
Izvajalec projekta: dr. Maja Mezgec
Izsledki raziskave nudijo prve podatke o stopnji funkcionalne pismenosti v slovenskem jeziku Slovencev na Tržaškem in o njihovi zmožnosti poslovanja v slovenskem jeziku ter pomenijo osnovo za oblikovanje konkretnih predlogov za zvišanje nivoja funkcionalne pismenosti v slovenščini. Ohranjanje in razvoj jezika sta namreč življenjskega pomena za obstoj manjšine.
Posameznik je funkcionalno pismen v slovenščini, ko je razvil tako raven branja in pisanja v slovenskem jeziku, da je sposoben uporabljati slovenščino v vseh življenjskih vlogah kjerkoli, tako v matici kot v zamejstvu, v zasebni in javni sferi. Postavlja se hipoteza, da so pripadniki manjšine, posebno tisti, ki so dokončali šolo z manjšinskim učnim jezikom, usvojili določen jezikovni standard in stopnjo funkcionalne pismenosti v obeh jezikih, manjšinskem in večinskem. Vendar omejene možnosti uporabe slovenščine v javnosti in skromna uporaba slovenščine na delovnem mestu močno inhibirata uporabo in razvoj funkcionalne pismenosti v slovenskem jeziku v prid večinskemu italijanskemu jeziku.
Empirično raziskovanje je osnovano na testih pismenosti v slovenskem jeziku. Za vpogled v dinamike stopnjevanja funkcionalne pismenosti je avtorica sestavila namenski meritveni instrumentarij, s katerim je preučila dve študiji primera: prva zadeva odrasle posameznike, ki so zaključili višjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom in živijo v jezikovno mešanem okolju, druga pa zajema maturante višjih šol s slovenskim učnim jezikom.
Razlike v testnih nalogah potrjujejo začetne raziskovalne hipoteze in dovoljujejo analizo dejavnikov, ki vplivajo na dinamike višanja oziroma upadanja stopnje pismenosti v slovenskem jeziku. Ob empiričnem delu je v prvem delu raziskave podan sodoben teoretski okvir, v katerem so predstavljena novejša spoznanja, ki se nanašajo na pismenost, funkcionalno pismenost in razvoj dvojezičnih govorcev.