Občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta je potekal v torek, 21. aprila 2015, ob 15.30 v prvem sklicu in ob 16.00 v drugem sklicu, v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, ul. Alpe Adria 67/b.
Dnevni red:
1. Nagovor predsednika;
2. Poročilo o opravljenem delu v letu 2014 in program delovanja za leto 2015;
3. Predstavitev obračuna 2014 in proračuna 2015;
4. Poročilo nadzornega odbora;
5. Razprava in odobritev obračuna ter proračuna;
6. Obnovitev vodstvenih organov;
7. Razno.
V torek popoldne je v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru potekal 37. občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta – SLORI. V uvodnem nagovoru je predsednik Milan Bufon navzoče opozoril, da gre za prvi sklic skupščine na območju Benečije, kar odraža tudi željo inštituta po okrepitvi svoje raziskovalne prisotnosti na Videmskem. Po njegovih besedah mora inštitut s skrbnim uresničevanjem svojega poslanstva še naprej prispevati k ohranjevanju in utrjevanju potenciala slovenske manjšine v vseh treh pokrajinah. Predsednik je nato opomnil, da se SLORI trenutno nahaja v prehodnem obdobju, ko se ravnokar zaključujejo nekateri pomembnejši projekti (omenil je zlasti čezmejni projekt EDUKA, pri katerem je inštitut imel nosilno vlogo), vzporedno pa se odpirajo nove perspektive v okviru nastajajočih evropskih programov. Poudaril je, da je pristop projektnega dela po eni strani izredno zahteven, saj predpostavlja veliko znanja in truda pri usklajevanju številnih partnerjev ter obvladovanju zapletenih administrativnih postopkov, po drugi strani pa zagotavlja prepotrebna dodatna finančna sredstva, ki so v neravno spodbudnih časih gospodarske krize in krčenja javnih prispevkov večkrat pripomogla k zakrpanju nastalih proračunskih praznin.
Ravnatelj inštituta Devan Jagodic je nato predstavil poročilo o opravljenem delu v letu 2014 in o programih za tekoče leto. Med 14-imi vzporednimi projekti, ki jih raziskovalci in zunanji sodelavci inštituta trenutno izvajajo, je izpostavil zlasti dvoje. Prvi zadeva pripravo novega zbornika, ki bo na pregleden način analiziral razvojne dinamike Slovencev v Italiji od padca berlinskega zidu do danes. Pri pripravi publikacije, ki jo bo v drugi polovici leta izdala založba Carrocci iz Rima, sodelujejo številni strokovnjaki kot avtorji posameznih poglavij. V polnem izvajanju je tudi raziskava o t.i. »jezikovni pokrajini« na naselitvenem območju slovenske manjšine, ki na podlagi terenskega dela ugotavlja stopnjo vidne navzočnosti slovenščine v javnih in zasebnih napisih v primerjavi z italijanskim jezikom, pa tudi glede na druge regionalne oziroma mednarodno uveljavljene jezike. Med primere dobrih praks je ravnatelj prištel tudi plodno sodelovanje z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) pri izvajanju raziskave o športnem udejstvovanju slovenske šolske populacije, predvsem pa vse tesnejše vezi, sinergije in skupne načrte, ki jih inštitut sooblikuje z Narodno in študijsko knjižnico (NŠK).
Po odobritvi obračuna za leto 2014 in proračuna za leto 2015, ki ju je navzočim predstavila blagajničarka Kristina Valenčič, je občni zbor delno obnovil vodstvene organe inštituta. V upravni svet vstopata dva nova člana, Marjan Kravos in Živa Gruden, oba vidna predstavnika šolske sfere, medtem ko se večletni ravnatelj inštituta Emidij Susič iz upravnega sveta seli v nadzorni odbor. V slednjem bo dosedanji nadzornik Viljem Černo odslej opravljal vlogo namestnika.
