Projekt v sodelovanju
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v sodelovanju z Odsekom za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice (OZE NŠK) in slovenskima kulturnima društvoma Slavko Škamperle in Marij Kogoj je vabil mlade od 15 do 25 let starosti na Mladinski raziskovalni tabor (MRT), ki je potekal od srede, 8. julija, do sobote, 11. julija 2026, pri Svetem Ivanu v Trstu.
Tradicija mladinskih raziskovalnih taborov
SLORI in OZE NŠK sta bila v preteklosti pobudnika številnih mladinskih raziskovalnih taborov. Od leta 1981, ko je bil organiziran prvi tabor v Barkovljah, vse do leta 1998, ko se je postavljal etnografski muzej v Reziji, se jih je zvrstilo kar osemnajst. Med pobudniki mladinskih raziskovalnih taborov je bilo poleg OZE NŠK in Slorija tudi Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. Udeleževali so se jih slovenski dijaki in študentje iz Italije, Slovenije in Avstrije, mentorsko vlogo pa so imeli uveljavljeni strokovnjaki z različnih raziskovalnih inštitutov in univerz. Tabori so se selili po vseh treh pokrajinah Furlanije – Julijske krajine, v katerih živijo Slovenci in Slovenke. Leta 2024 si je SLORI ob praznovanju svoje 50-letnice zamislil ponovno izvedbo mladinskega raziskovalnega tabora in tako oživil prej uspešno tradicijo. Glede na uspeh projekta so pobudniki MRT organizirali tudi leto kasneje v Benečiji. Odločili so se namreč, da bodo prakso nadaljevali tudi v prihodnje.
Cilji mladinskih raziskovalnih taborov so:
- spodbujanje zanimanja za raziskovalno delo med mladimi,
- seznanjanje mladih s pristopi in metodami družboslovnega raziskovanja,
- širjenje teoretičnega in empiričnega znanja o slovenski narodni skupnosti v Italiji;
- krepitev povezovanja med mladimi iz slovenske narodne skupnosti v Italiji, Republike Slovenije in drugih okolij.
MRT Sveti Ivan 2026
Namen Mladinskega raziskovalnega tabora 2026 sta raziskovanje preteklosti ter načrtovanje sedanjosti in prihodnosti »slovenskega« Svetega Ivana.
Mlade udeleženke in udeleženci so v spremstvu strokovnih mentorjev spoznavali slovenske znamenitosti svetoivanske mestne četrti. Na uvodnih predavanjih so se seznanili z bogatim zgodovinskim, kulturnim in gospodarskim razvojem krajevne slovenske skupnosti, med terenskim delom pa odkrivali njeno sodobno družbeno strukturo.
Zaradi bližajoče se vzpostavitve novega večnamenskega središča za mlade v prenovljenih prostorih svetoivanskega Narodnega doma je bila posebna raziskovalna pozornost namenjena analizi potreb, pričakovanj in predlogov v zvezi s tem projektom – posebej med dijaško populacijo, ki obiskuje tamkajšnje drugostopenjske šole s slovenskim učnim jezikom.
Z usvojenim teoretičnim znanjem, zbranimi empiričnimi podatki in timskim delom so mlade raziskovalke in raziskovalci prispevali lastno vizijo razvoja krajevne skupnosti, hkrati pa tudi širše slovenske (manjšinske) družbe v tržaškem primestnem okolju.
Raziskovalna naloga
Sveti Ivan je tržaška mestna četrt, ki jo je v 19. in 20. stoletju zaznamovalo živahno družbeno, gospodarsko in kulturno delovanje tu naseljene skupnosti Slovencev in Slovenk. Leta 1854 je bila tukaj ustanovljena osnovna šola, leta 1868 čitalnica, leta 1874 pa politično društvo Edinost. Razcvet kulturnega in gospodarskega življenja je zahteval nove prostore in tako so leta 1903 zgradili svetoivanski Narodni dom z veliko dvorano in vrtom za prireditve. Šlo je za veliki slovenski kulturni in narodnoobrambni projekt v primestju Trsta; tako ga je dojemala tudi italijanska nacionalistična mestna oblast in se zato ostro odzvala z raznarodovalnimi ukrepi. V tej luči je mogoče razumeti tudi požig stavbe iz leta 1921, kar je vodilo v postopno ukinitev vseh krajevnih slovenskih društev. Takoj po vojni so si domačini Narodni dom ponovno prilastili, a ga zaradi notranjih razhajanj po letu 1948 kmalu spet izgubili. Prosvetno delovanje je tako ostalo brez stalnega prostora, zato se je preselilo na Stadion 1. maja, župnijska skupnost pa je v sedemdesetih letih zgradila nov Marijin dom.
Povojno stapljanje naselja z mestom je prispevalo k etnojezikovni preobrazbi tu živečega prebivalstva. Na območju Sv. Ivana danes prevladujejo prebivalci italijanske narodnosti; slovenska jedra in društva so se ohranila, a v primerjavi s preteklostjo v omejenem obsegu. Slovenski prisotnosti daje težo predvsem to, da so tu vsi zavodi tržaških drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, zato naselje še danes velja za središče dijaškega življenja. Res pa je tudi, da v bližini šol primanjkuje organiziranih dejavnosti, ki bi mlade zadrževale v slovenskem jezikovnem okolju tudi v popoldanskih urah. Nastajajoče večnamensko središče v svetoivanskem Narodnem domu bo za krajevno in širšo tržaško slovensko skupnost zato zelo pomembno; v njem se bodo mladi zbirali, družili, izobraževali in jezikovno izpopolnjevali, samostojno bodo študirali in raziskovali, lahko pa bodo tudi prisostvovali oziroma aktivno prispevali k organizaciji kulturnih, strokovnih in drugih prireditev.
V obnovljeni stavbi bodo delovali Oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, njen Odsek za zgodovino in etnografijo (OZE NŠK), Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in svetoivanski kulturni društvi S. Škamperle in M. Kogoj. V pritličnih prostorih bo svoje mesto našla stalna razstava o zgodovini tu živečih Slovenk in Slovencev.
Za uspešen razvoj projekta bodo morali nosilci premišljeno oblikovati ponudbo, zaradi katere bo središče živahen, privlačen in priljubljen povezovalni prostor. MRT Sveti Ivan 2026 želi biti temu načrtovalnemu procesu v pomoč. Mlade udeleženke in udeleženci tabora bodo tako temeljito premislili o ponudbi novega večnamenskega središča ob upoštevanju potreb, pričakovanj in predlogov, ki jih bodo zbrali v pogovorih s potencialnimi uporabniki.
Z analizo literature in med pogovori z domačini bodo hkrati raziskovali preteklost »slovenskega« Svetega Ivana, da bodo obogatili dostopno etnografsko gradivo in pripravili smernice za bodočo razstavo. Zbrane podatke bodo obdelali v dveh raziskovalnih poročilih, ki bosta na voljo nosilcem projekta Narodni dom pri Svetem Ivanu ob načrtovanju vsebin in ponudbe novega večnamenskega središča.
Potek raziskovalnega tabora
Tabor se je začel v sredo, 8. julija, ob 9. uri v dvorani SKD S. Škamperle na Stadionu 1. maja. Po uvodni dobrodošlici in predstavitvi vsebin tabora so bila na vrsti predavanja, ki so osvetlila zgodovinske, družbene, kulturne in identitetne razsežnosti slovenske skupnosti pri Svetem Ivanu. Udeležencem so predstavili tudi načrt večnamenskega središča v Narodnem domu, v večernih urah pa so odšli na vodeni ogled naselja ob odkrivanju njegovih »slovenskih« znamenitosti.
V četrtek, 9. julija, so se udeleženci seznanili z metodami kvalitativnega družboslovnega raziskovanja, spoznavali pa so tudi osnovne veščine raziskovanja in razstavljanja kulturne dediščine. Sledilo je dvodnevno terensko raziskovalno delo, ki je potekalo v dveh skupinah.
- Domoznanska skupina je z raziskovanjem preteklosti »slovenskega« Svetega Ivana, zlasti z analizo dostopne literature in zbranega gradiva pri projektu Nekoč pri Svetem Ivanu (OZE NŠK, www.etnonet.eu), pripravila izhodiščne smernice za stalno razstavo, ki bo v prihodnje našla mesto v Narodnem domu.
- Družboslovna skupina je ob preverjanju potreb, pričakovanj in predlogov v intervjujih s potencialnimi uporabniki novega večnamenskega središča v Narodnem domu pripravila raziskovalni dokument s predlaganimi smernicami za razvoj tega projekta v prihodnjih letih.
V večernih urah so mladi raziskovalci lahko postavljali vprašanja udeležencem na okrogli mizi, ki bo spodbujala premislek o prihodnosti »slovenskega« Svetega Ivana. Okrogla miza je bila v zunanjih prostorih Stadiona 1. maja in je bila namenjena tudi širši javnosti.
V petek, 10. julija, so člani obeh skupin nadaljevali raziskovalno delo, zbrane podatke pa so obdelali v dveh poročilih.
V soboto, 11. julija, sta skupini druga drugi predstavili izsledke lastnega raziskovalnega dela. Zbrano gradivo bodo po taboru temeljiteje obdelali Slorijevi raziskovalci, v dokončni obliki pa ga bodo nato izročili načrtovalcem projekta Narodni dom pri Svetem Ivanu kot oporo pri pripravi ponudbe novega večnamenskega središča.
Udeležence je skozi celoten tabor spremljala multidisciplinarna skupina mentoric in mentorjev, ki jih je primerno usmerjala in jim nudila stalno strokovno podporo.
Nastanitev in prostočasne dejavnosti
Udeleženci so bili nastanjeni v hostlu CX centre pri Svetem Ivanu, tik ob nakupovalnem središču Il Giulia (www.cx-place.com/it/campus-cxtrieste.html). Tam so vse dni spali in zajtrkovali, kosilo in večerjo pa so imeli v bližnji restavraciji in piceriji L’olandese volante (www.pizzerialolandesevolante.it).
V večernih urah so bile na sporedu spoznavne igre in druge prostočasne dejavnosti, ki so prispevale k medsebojnemu spoznavanju, druženju in timskemu delu.
Prijavni postopek
Na Mladinskem raziskovalnem taboru Sveti Ivan 2026 je bilo na voljo 15 mest. Pri izboru udeležencev smo upoštevali časovno zaporedje prispelih prijav. Simbolična vpisnina, ki vključuje nastanitev, vse obroke in organizirane dejavnosti, je znašala 50 EUR.
Prijave smo sprejemali od 20. maja do 5. junija 2026. Udeleženci so po 5. juniju 2026 prejeli potrdilo o sprejemu. Rok za plačilo vpisnine je bil 12. junij 2026.
Interesente vabimo, da izpolnijo priloženo prijavnico.
