Norina Bogatec, Zaira Vidau (ur.)
ZTT, SLORI, Trst, 2017
Zajetna publikacija nudi uporabno gradivo za spoznavanje slovenske narodne skupnosti v Italiji na vseh področjih njenega družbenega življenja v okviru kulturnega in sociopolitičnega dogajanja ob italijansko-slovenski meji v zadnjih petindvajsetih letih. Interdisciplinarni pristop raziskovalnega dela je omogočil poglobljeno in razčlenjeno analizo, ki sloni na znanstveni in strokovni metodologiji dela in bogatem bibliografskem gradivu. Uredniško delo sta vodili raziskovalki SLORI-ja Norina Bogatec in Zaira Vidau ob podpori preostalih članov uredniškega odbora, ki so ga sestavljali strokovnjaki s področja zgodovinskih narodnih in jezikovnih skupnosti ter izvedenci za založniške in promocijske dejavnosti. Številni avtorji člankov so raziskovalci, akademiki in izvedenci različnih ved, nekateri pa so tudi predstavniki skupnosti, s katerimi Slovenci v Italiji razvijajo medkulturne in čezmejne odnose: to so predstavniki italijanske večinske skupnosti in furlanskega jezika iz dežele Furlanije – Julijske krajine ter predstavniki slovenske in italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem.
Monografija je sestavljena iz treh sklopov. Prvi zajema šest uvodnih člankov, ki orišejo glavne zgodovinske, pravne, demografske in družbeno politične značilnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Analiza stanja in sprememb, ki jih od začetka devetdesetih let doživljajo Slovenci v Italiji na področju jezika, narodne identitete, izobraževanja, kulture, športa, vere, medijev, politične participacije, sociale in gospodarstva, je tema desetih člankov drugega sklopa, medtem ko vsebuje tretji sklop poglede in razmišljanja štirih »zunanjih opazovalcev«.
Temeljito raziskovalno delo ponuja podobo skupnosti, ki se v svojem malem sooča z prednostmi in slabostmi današnjega časa. Zaradi njene »prirojene« krhkosti, značilne za manjšinske skupnosti, imajo družbeno politične spremembe, ki smo jim od padca berlinskega zidu priča tako na krajevni kot na evropski ravni, močnejše učinke. Izrazitejši migracijski tokovi, globalizacijski procesi in povečana mobilnost mladih dodatno pogojujejo kulturno dogajanje v ožjem in širšem družbenem okolju. Ob splošnem izboljšanju odnosov med slovensko in italijansko skupnostjo v deželi Furlaniji – Julijski krajini in pozitivnih rezultatov čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo se oblikujejo nove medkulturne situacije in identitete, v katerih se različni jeziki in kulture prepletajo, soočajo, a tudi stapljajo. Kako ohraniti in utrditi slovensko zgodovinsko posebnost v deželi FJK v postopno kompleksnejših in naglo spreminjajočih se razmerah sodobne družbe, je najzahtevnejši izziv, s katerim se Slovenci v Italiji soočajo v dobi tretjega tisočletja.