Spletni zemljevid o vidni dvojezičnosti na območju izvajanja zaščitnih določil Slovencev v FJK

Naročnik: Deželni svet Furlanije – Julijske krajine
Izvajalec: SLORI
Odgovorna: dr. Zaira Vidau
Obdobje izvajanja projekta: marec–oktober 2021

Na spletnem zemljevidu o vidni dvojezičnosti si lahko ogledate 4505 fotografij javnih napisov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki smo jih zbrali za namene ocene izvajanja določil iz 10. člena Zaščitnega zakona št. 38/2001 o krajevnih imenih in javnih napisih v sklopu Tretje deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine.

10. člen  Zakona o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji – Julijski krajini št. 38 z dne 23. februarja 2001 se glasi: »Z uredbo predsednika deželnega odbora se na predlog Odbora in po posvetovanju s posameznimi upravami na podlagi seznama iz 4. člena določijo občine in deli občin ter zaselki in uprave, v katerih je ob italijanščini predvidena raba slovenščine na napisih javnih uradov, na pisemskem papirju z uradno glavo ter, na splošno, na vseh javnih napisih in praporih. Te določbe se uporabljajo tudi za napise krajevnih imen in cestne oznake.«

Obstoječe območje vidne dvojezičnosti je bilo uradno določeno v obdobju 2008–2012 na podlagi postopka, ki ga je vodil Institucionalni paritetni odbor za probleme slovenske manjšine. Sestavil je seznam občin, pokrajin, gorskih skupnosti in koncesionarjev za opravljanje javnih služb, ki morajo izvajati zakonska določila, predvidena po 10. členu Zaščitnega zakona št. 38/2001. Omenjene institucije so Paritetnemu odboru predhodno poslale dopis, v katerem so izrazile svoj namen, da se vključijo v območje vidne dvojezičnosti, in hkrati izrazile morebitne omejitve, da se v območje vključijo le nekateri kraji ali pa le nekatere vrste javnih napisov. Seznam in dopise posameznih javnih uprav in koncesionarjev za opravljanje javnih služb je Paritetni odbor poslal predsedniku Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine, ki je na tej podlagi izdal naslednjih pet uredb (UPAD FJK):

– Uredba predsednika Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine št. 346 z dne 18. 12. 2008;
– Uredba predsednika Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine št. 362 z dne 31. 12. 2008;
– Uredba predsednika Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine št. 300 z dne 27. 10. 2009;
– Uredba predsednika Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine št. 70 z dne 21. 3. 2012;
– Uredba predsednika Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine št. 71 z dne 21. 3. 2012.

V dodatni uredbi UPAD FJK št. 229 z dne 2. 12. 2013 so opredeljeni koncesionarji za opravljanje javnih služb, ki morajo prav tako izvajati javno vidno dvojezičnost po 10. členu Zaščitnega zakona št. 38/2001 na pravno opredeljenem območju.

Javne napise smo fotografirali na območju dvaintridesetih občin, kjer je predvideno izvajanje zaščitnih določil po Uredbi predsednika republike z dne 12. septembra iz leta 2007. Upoštevali smo:

  • dvajset občin v celoti: Devin – Nabrežina, Dolina, Repentabor in Zgonik na Tržaškem, Doberdob, Ronke, Sovodnje ob Soči in Števerjan na Goriškem ter Ahten, Bardo, Dreka, Grmek, Naborjet – Ovčja vas, Podbonesec, Rezija, Sv. Lenart, Sovodnja, Srednje, Tipana in Trbiž na Videmskem;
  • sedem občin, in sicer občini Milje in Trst na Tržaškem, občine Krmin, Gorica in Zagraj na Goriškem ter občini Fojda in Neme na Videmskem, ki so v območje vidne dvojezičnosti opredelile le določene kraje;
  • pet občin, in sicer Tržič na Goriškem ter Čedad, Prapotno, Špeter in Tavorjana na Videmskem, ki trenutno niso vključene v območje izvajanja vidne dvojezičnosti, vendar spadajo na podlagi Uredbe predsednika republike z dne 12. septembra iz leta 2007 v pravno opredeljeno območje izvajanja zaščitnih določil Zaščitnega zakona št. 38/2001.

Fotografirali smo različne vrste javnih napisov, ki smo jih razvrstili v deset sklopov:

  • kažipoti;
  • znaki za ime naselja;
  • table za označevanje imena ulic in trgov;
  • znaki za območje občine in območje pokrajine;
  • znaki za obveščanje o službah, objektih in napravah;
  • znaki za imena služb, objektov in naprav;
  • znaki za prepoved, omejitev, nevarnost in izrecne odredbe;
  • turistična signalizacija;
  • napisi na zabojnikih za ločevanje odpadkov;
  • znaki na avtobusnih postajah, kot so urniki, imena avtobusnih postaj, znaki za avtobusno postajo in znaki na avtomatih za nakup vozovnic.

Povežite se z nami

Bodite vedno v stiku z nami - naročite se na e-novice Slovenskega raziskovalnega inštituta.

vpiši se