Magistrsko delo
Nosilec projekta: Anja Škarabot
Obdobje izvajanja projekta: 2017-2018
Raziskava obravnava uradno in neuradno toponomastiko v mestu Gorica. Pri slednji je pozornost usmerjena k slovensko govoreči skupnosti. Goriško ozemlje ima značaj mejnega in prehodnega območja, saj se tu že stoletja stikajo različne kulture in jezikovne skupnosti. Tu je krajevna toponomastika pomembna zato, ker nam odgovarja na vprašanje, kakšne etnične in jezikovne skupnosti poseljujejo ta kraj. Poimenovanje prostora je ključnega pomena za oblikovanje identitete neke skupnosti. Pri tem so pomembni jezikovni napisi, saj z njimi skupina zaznamuje svoje poselitveno območje in tako uveljavi svojo moč v tem prostoru. Toponimi so v preteklosti odražali določene značilnosti tistega časa, njihov pomen pa je izviral bodisi iz naravnih značilnosti kraja ali iz zgodovinskega in kulturnega razvoja skupnosti, ki je tisti prostor naseljevala. Danes so poimenovanja uličnih in drugih imen instrument nacionalne države, ki pomaga ustvarjati enoten kolektivni spomin v nekem prostoru. To je razvidno tudi na primeru Gorice, kjer so oblasti – avstrijske pred prvo svetovno vojno in italijanske po njej – s poimenovanji simbolno osvajale prostor. Terenska raziskava prikazuje aktualno stanje poznavanja neuradnih slovenskih imen v mestnem središču Gorice, Podgori, Pevmi, Oslavju, Štmavru in Štandrežu, ki se med pripadniki slovenske manjšine v Italiji prenašajo »iz roda v rod«.