Raziskovalni projekt v sodelovanju s Slovenskim izobraževalnim konzorcijem (SLOVIK)
Vodja projekta: dr. Matejka Grgič
Obdobje izvajanja projekta: 2013-2016
V znanstveni in strokovni literaturi se, vsaj od začetka 20. stoletja, pojavljajo tri dominantne epistemologije, ki jezik definirajo kot sistem (strukturo) znakov, kot sredstvo sporazumevanja in kot identitetni simbol. Te definicije niso ideološko nevtralne – vsaka od njih odraža določen »odnos« do jezika oz. »reprezentacijo« ali »predstavo« jezika, ki ni (zgolj) znanstvena, ampak (izvorno) ideološka. V slovenskem jezikoslovju se je, predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, močno uveljavila definicija jezika kot »sistema znakov«; hkrati pa velja jezik v slovenskem kulturnem prostoru za identitetni simbol naroda, nacije in posameznika kot pripadnika tega naroda oz. te nacije. Ta »simbolična« vrednost jezika je v zamejstvu (med pripadniki slovenske manjšine v Italiji), kjer je sociolingvistični položaj slovenščine bolj izpostavljen, specifična. Hipoteza raziskave je, da je jezikovna ideologija, ki se je razvila v tem okolju zaradi specifičnega položaja slovenskega jezika, vplivala na splošni, poljudnostrokovni in strokovni diskurz o jeziku. Potreba po identifikaciji je privedla do izrazitega, celo skrajnega poudarjanja simbolične funkcije jezika, medtem ko sta bila druga dva vidika (sistemskost in sredstvenost) zapostavljena oz. sta bila glede na dominantno slovensko jezikoslovje »predelana« za specifične potrebe tega prostora.
Raziskovalno delo je potekalo na podlagi analize diskurza v različnih člankih (kolumnah, poljudnostrokovnih besedilih, reportažah), ki sta jih Primorski dnevnik in Novi glas objavljala na temo jezika. Z metodo analize diskurza je raziskava preverila, kako se v izbranih tekstih tematizira pojem jezika, kateri so procesi izjavljanja in interpretacije, kateri so odnosi med aktanti, ki se pojavljajo znotraj tematizacije »jezik« in, nazadnje, katere so potencialne funkcije (cilji) tovrstne reprezentacije jezika. Pri tem so se upoštevala besedila, ki so prvotno namenjena slovenski manjšini v Italiji in katerih avtorji so (ali je pričakovati, da so) pripadniki te skupnosti. Nabor besedil se je časovno omejil na razdobje enega leta (12 mesecev). Metoda je bila izrazito kvalitativna. Obrobna kvantitativna analiza je bila le dopolnilo in ima zgolj pojasnjevalno vlogo.
V letu 2015 je bilo zbrano gradivo pripravljeno za objavo v znanstveni monografiji, ki je izšla januarja 2016 v soizdajateljstvu med Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in Slovenskim izobraževalnim konzorcijem (SLOV.I.K.).
V letu 2016 je izšla znanstvena monografija Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji v soizdajateljstvu med Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in Slovenskim izobraževalnim konzorcijem (SLOV.I.K.). Knjiga je bila javno predstavljena v Trgovskem domu v Gorici in v Narodni in študijski knjižnici Trstu.