Longitudinalni raziskovalni projekt v sodelovanju
Nosilec projekta: SLORI in ravnateljstva večstopenjskih šol s slovenskim učnim jezikom in dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji
Vodja projekta: Norina Bogatec (do 2023), Alenka Verša
Obdobje trajanja projekta: letno spremljanje od šolskega leta 2018/2019
Možnosti šolanja po končani prvostopenjski srednji šoli so lahko različne. Učenci izbirajo med različnimi vrstami šol in učnimi programi, nekateri tudi med šolo s slovenskim in šolo z italijanskim učnim jezikom.
Namen raziskave je bil ugotoviti:
– v kolikšni meri so učenci zadovoljni z opravljenim šolanjem,
– katero drugostopenjsko smer so izbrali in kateri bo učni jezik nadaljnjega šolanja,
– kaj je vplivalo na izbiro,
– kdo jim je pomagal pri izbiri,
– ali bi se odločili drugače, če bi imeli na izbiro več smeri v slovenskem jeziku.
Prehod s prvostopenjske na drugostopenjsko srednjo šolo je pomemben mejnik šolanja, ki pomeni za marsikaterega učenca začetek uresničevanja študijskih in profesionalnih ambicij. Učenci izbirajo med različnimi učnimi programi in vrstami šol, nekateri tudi med šolo s slovenskim in šolo z italijanskim učnim jezikom.
SLORI je v sodelovanju z ravnateljstvi prvostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom oz. z dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji začel z letnim zbiranjem podatkov o prehodu s prvostopenjske na drugostopenjsko srednjo šolo. Namen je ugotoviti stopnjo zadovoljstva z opravljenim šolanjem, vrsto, smer in učni jezik izbrane šole ter razloge, ki so privedli do izbire.
V letu 2019 smo anketirali 236 (97 %) od skupno 244 učencev, ki so junija zaključili šolanje na prvostopenjski srednji šoli. Analiza je dostopna na SLORI-jevi spletni strani in je bila objavljena v Primorskem dnevniku.
V letu 2021 je potekala druga izvedba. Anketni vprašalnik smo rahlo poenostavili in mu dodali nova vprašanja. Letošnjo analizo smo osredinili na razloge, s katerimi anketirani učenci utemeljujejo izbiro drugostopenjske šole s slovenskim oziroma italijanskim učnim jezikom. Na povabilo so se odzvale vse omenjene prvostopenjske šole, razen goriške šole Ivana Trinka, ki tokrat ni želela sodelovati.
Anketno polo je izpolnilo 192 (89 %) od skupno 217 tretješolcev v anketi sodelujočih šol. Analiza vsebuje nekatere primerjave z rezultati prve izvedbe, pri katerih podatkov goriške prvostopenjske šole iz leta 2019 nismo upoštevali. Analiza je dostopna na SLORI-jevi spletni strani in izbor rezultatov je bil objavljen v Primorskem dnevniku.
Projekt se je v šolskem letu 2022/2023 izvajal tretjič. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali učenci tretjih razredov prvostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini ter z dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom v Špetru.