Tiskovna konferenca je bila v četrtek, 16. 5. 2024, ob 11.30 na aplikaciji Zoom.
Program dejavnosti in prireditev ob proslavljanju 50-letnice inštituta
Leto 2024 je za Slovenski raziskovalni inštitut slovesno, saj proslavlja 50-letnico delovanja. SLORI je bil ustanovljen leta 1974 z namenom, da bi slovenski narodni skupnosti v Italiji zagotavljal aktualne raziskave o njej sami in osvetljeval procese, ki jo pogojujejo. Tako z novimi pristopi in interdisciplinarnostjo manjšino oskrbuje z analizami, orodji, dokumentacijo in raziskavami o najrazličnejših temah in problematikah. Naloga inštituta je bila od vsega začetka analizirati objektivno sliko stanja, političnim, družbenim, kulturnim, gospodarskim in drugim subjektom pa z raziskavami omogočiti lažje ukrepanje in odločanje v dejansko korist ter za spodbujanje razvoja manjšinske skupnosti. Da je v desetletjih po ustanovitvi inštitut to dosegal, dokazujejo številne nastale raziskave, publikacije, konference, poročila, akcijski načrti, predavanja, izobraževanja in vrsta drugih dejavnosti ter projektov. Inštitut se je sčasoma razvil v pomembno središče znanstvene in strokovne razprave, ki danes povezuje velik del manjšinskega intelektualnega potenciala.
Pregled nad opravljenim delom v obdobju 1974–2024 priča o bogatem in razvejanem delovanju inštituta. Posebej v zadnjih desetletjih je SLORI znal pritegniti v svoje vrste nove visoko kvalificirane raziskovalne moči, okrepil je institucionalne povezave na lokalni, čezmejni in širši mednarodni ravni, utrdil konkurenčnost na raziskovalnem trgu, v pogledu znanstvene in strokovne produkcije pa je rezultate svojega dela namenjal ne le slovenski narodni skupnosti v Italiji, temveč tudi vsem njenim dejanskim in potencialnim sogovornikom. Vse večjo pozornost je namenjal tudi dejavnostim in projektom, ki raziskovalno delo kombinirajo z aplikativnimi ukrepi, kar omogoča bolj neposreden prenos in večjo uporabnost pridobljenega znanja (glej na primer delovanje strokovne skupine SLORIjezik). Značilna filozofsko-raziskovalna sinteza med globalnim in lokalnim, vsestranska skrb za intelektualno in družbeno rast skupnosti, spodbujanje njene notranje kohezije ter integracije z ožjim in širšim družbeno-kulturnim okoljem – vse to so vrednote, ki jih je SLORI globoko zasidral že v svojih programskih izhodiščih, na njih pa bo slonelo tudi njegovo nadaljnje delovanje.
PROGRAM PRIREDITEV IN DEJAVNOSTI OB SLORI-JEVI 50-LETNICI
Upravni odbor SLORI-ja, kot inštitutov temeljni akcijski organ, je ob 50-letnici oblikoval bogat program raziskovalnih dejavnosti, znanstvenih in strokovnih razprav ter slovesnih prireditev. Dejavnosti in prireditve bodo potekale v vseh treh pokrajinah obmejnega pasu dežele Furlanije – Julijske krajine, torej na celotnem območju tradicionalne poselitve slovenske narodne skupnosti: od Kanalske doline, Benečije, Goriške in vse do Trsta, kjer ima inštitut svoje prostore. Program je sicer zasnovan tudi čezmejno, saj je bil SLORI ves čas pomemben posrednik med slovenskim in italijanskim znanstvenoraziskovalnim okoljem, veliko pa si je tudi prizadeval za udejanjanje načela skupnega slovenskega kulturnega prostora. Eden izmed uvodnih dogodkov bo tako v Kopru, sklepna konferenca jubilejnega leta pa v Ljubljani, saj ima v obeh slovenskih mestih inštitut vrsto strateških povezav in partnerstev.
V svoji 50-letni zgodovini je inštitut namreč utrdil in nadgradil številna sodelovanja, tako z institucijami in organizacijami, ki so izraz okolja slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot tudi s partnerji, ki se umeščajo v širši družbeni prostor (javne ustanove, šole, univerze, znanstveno-raziskovalna središča, referenčne organizacije drugih narodnih in jezikovnih skupnosti itd.). Nekateri strateški partnerji so dejavno sodelovali pri zasnovi predvidenih raziskovalnih dejavnosti, v vlogi soorganizatorjev ali pokroviteljev pa bodo soudeleženi tudi pri organizaciji dogodkov. Na inštitutu namreč trdno verjamemo v moč sodelovanja s ciljnim družbenim okoljem in njegovimi različnimi akterji. Verjamemo, da lahko preko povezovanja in vzpostavitve trdnih partnerstev dobijo naše raziskave, projekti, storitve in ideje nove dimenzije, ki skupnosti dajejo dodatnega zagona. Zato bo tak pristop zaznamoval ves potek dejavnosti v tem jubilejnem letu.
Z izjemo osrednje slavnosti so vsi drugi načrtovani dogodki strokovni oziroma znanstvenoraziskovalni. Dejansko bodo to priložnosti za predstavitev izsledkov nekaterih svežih raziskav inštituta, ki želijo biti povod za temeljito razpravo o prednostnih izzivih za slovensko narodno manjšino, tako v ožje lokalni kot tudi v širše regionalni, čezmejni in mednarodni perspektivi. K sodelovanju bodo vabljeni vsi, ki se zanimajo za razvoj naše skupnosti in ki verjamejo v pomen znanstvenega raziskovanja kot gonilne sile tega razvoja.
V nadaljevanju podajamo kratek opis načrtovanih dejavnosti in prireditev v sklopu programa proslavljanja 50-letnice inštituta. Za finančno pomoč pri izvedbi navedenih dejavnosti se že vnaprej zahvaljujemo glavnima pokroviteljema, Avtonomni deželi Furlaniji – Julijski krajini in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
———————————————————————-
23. maj 2024 ob 17.00, Ukve
Večnamenska dvorana vaške skupnosti
PREDSTAVITEV RAZISKAVE IN JAVNA RAZPRAVA O RABI, ZNANJU IN UČENJU SLOVENŠČINE V KANALSKI DOLINI
Organizatorji: SLORI, Slovensko kulturno središče Planika in Inštitut Frana Ramovša pri ZRC SAZU
Po dobrih 18 letih so se SLORI, SKS Planika in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU odločili, da bodo skupaj ponovili raziskavo o rabi in znanju jezikov v Kanalski dolini iz šol. l. 2004/5. Gre za študijo primera razvijanja sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline, ki temelji na anketiranju učiteljskega kadra in staršev populacije šoloobveznih otrok, vpisanih v lokalne otroške vrtce in šole v šol. l 2022/23 oziroma primerjave izsledkov nove raziskave z zbranimi podatki v šol. l. 2004/5. Vodja raziskave je bila tudi tokrat sociolingvistka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, raziskava pa je bila izvedena s pristankom Večstopenjskega zavoda na Trbižu. Predstavitev izsledkov raziskave bo omogočila vpogled v aktualno sociolingvistično sliko skupnosti v Kanalski dolini, izpostavila pa bo tudi potrebne ukrepe za nadaljnji razvoj slovenščine v tem večjezikovnem kontekstu, kateremu SLORI tradicionalno posveča prav posebno raziskovalno pozornost.
V drugem delu bo sledila okrogla miza o izzivih učenja slovenščine v Kanalski dolini, ki jo bo povezovala dr. Mihaela Knez iz Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na okrogli mizi bodo sodelovale štiri učiteljice slovenskega jezika, ki izvajajajo pouk na različnih stopnjah šolanja ozioroma na izbirnih tečajih pri SKS Planika. To so Nataša Zonik (pouk slovenščine na šoli ̶ petletni poskusni večjezični projekt), Nataša Garanfol (pouk slovenščine na šoli ̶ petletni poskusni večjezični projekt), Mirjam Soklič Cossettini (pouk slovenščine na šoli ̶ projekt predmetnega pouka lokalnih jezikov) in Alenka Mirtič Dolenec, pouk in koordinacija pouka slovenščine na izbirnih tečajih pri SKS Planika). Okrogli mizi bo sledila razprava, pri kateri računamo tudi na odzive publike, torej predvsem lokalnega prebivalstva.
———————————————————————-
6., 7. in 8. junij 2024, Koper
Svečano odprtje: Pokrajinski muzej
Konferenca: Humanistični center ZRS Koper, palača Tiepolo-Gravisi
MEDNARODNA KONFERENCA JEZIKI SOŽITJA, JEZIKI KONFLIKTA / LINGUE DI COESISTENZA, LINGUE DI CONFLITTO / LANGUAGES OF COEXISTENCE, LANGUAGES OF CONFLICT
Organizatorji: Znanstveno raziskovalno središče Koper (ZRS Koper), Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) in SLORI
Konferenco organizirajo Znanstveno raziskovalno središče Koper (ZRS Koper), Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV) in SLORI v sklopu programske skupine Razsežnosti slovenstva v novem tisočletju. Konferenca prinaša različne poglede na preteklo in sodobno vlogo jezika kot dejavnika sožitja ali konfliktov v evropskih ter predvsem slovenskih prostorih kulturnega stika. Poseben poudarek bo posvečen obmejnim območjem, ki so lahko prostor učinkovitega čezmejnega sodelovanja, a tradicionalno tudi konfliktov.
Konferenco bodo sestavljale tri sekcije:
Narodi in jeziki v prostorih kulturnega stika: dvojezičnost, večjezičnost, raznojezičnost;
Intenziteta jezika in (ne)nasilna komunikacija;
Didaktika večjezičnosti, nenasilne komunikacije in medkulturne književnosti.
V prvi sekciji bo predmet obravnave tudi slovenstvo in položaj slovenščine znotraj razmerij moči v t. i. globalnem jezikovnem sistemu, ki ga posebej močno oblikujejo sodobne tehnologije, ter posebej dinamike, povezane z drugimi manjšinskimi/priseljenskimi/avtohtonimi in perifernimi jeziki v relaciji z večinskimi/centralnimi jeziki.
Konferenca bo potekala v znamenju dveh pomembnih obletnic: 30-letnice delovanja Znanstveno raziskovalnega središča Koper in 50-letnice delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta. Eno izmed plenarnih predavanj bo prispevala predsednica SLORI dr. Sara Brezigar, ki bo povzela 50-letno delovanje inštituta na področju raziskovanja etničnih študij in manjšinskih vprašanj. Na konferenci bodo referate predstavili zastopniki številnih akademskih in raziskovalnih ustanov iz različnih evropskih držav. SLORI bodo predstavljale raziskovalke mag. Andreja Kalc, dr. Susanna Pertot, Jasmin Franza in Zarja Zver, ki bodo prispevale k razpravi z zanimivimi referati.
Zaključila jo bo ekskurzija oz. pohod po poti Od Vergerija do Trubarja.
———————————————————————-
8.–12. julij 2024, območje poselitve slovenske narodne skupnosti v Italiji
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR
Organizatorji: SLORI v sodelovanju z Odsekom za zgodovino in etnografijo NŠK in Društvom mladih Slovencev v Italiji DM+
SLORI je bil v 50-letni zgodovini delovanja pobudnik številnih mladinskih raziskovalnih taborov, ki jih je prirejal v sodelovanju z Odsekom za zgodovino in etnografijo pri NŠK. Od leta 1981, ko se je zgodil prvi tabor v Barkovljah, pa vse do leta 1998, ko se je postavljal etnografski muzej v Reziji, se je zvrstilo kar osemnajst mladinskih raziskovalnih taborov. Udeleževali so se ga slovenski dijaki in študentje iz Italije, Slovenije in Avstrije, mentorsko vlogo pa so imeli uveljavljeni strokovnjaki z različnih raziskovalnih inštitutov in univerz. Tabori so se selili po vseh treh pokrajinah Furlanije – Julijske krajine, v katerih živijo Slovenci in Slovenke.
Ob proslavljanju 50-letnice si je upravni odbor SLORI-ja zamislil ponovno izvedbo mladinskega raziskovalnega tabora, ki naj bi po dolgih letih spet oživel prej uspešno tradicijo. Kontinuirano s preteklimi izvedbami bo tudi tokrat glavni projektni partner Odsek za zgodovino in etnografijo pri NŠK, tokrat pa se bo partnerjem pridružilo še Društvo mladih Slovencev v Italiji DM+, ki bo skrbelo za izbor mladih med svojimi članicami in člani. Projekt koordinira direktor SLORI-ja dr. Devan Jagodic, delovno skupino pa sestavljajo še dr. Štefan Čok, Helena Lupinc, Martina Pettirosso in režiser Jurij Gruden.
Projekt bo zasledoval tri glavne clije: 1) spodbujal bo zanimanje za raziskovalno delo pri mladi generaciji; 2) spodbujal bo vzajemno spoznavanje in druženje mladih iz tržaške, goriške in videmske pokrajine; 3) prispeval bo k izdelavi raziskovalnega dokumentarca o identitetnem opredeljevanju sodobnih Slovencev in Slovenk v Italji, ki ga bodo pripravili mladi udeleženci v tesnem sodelovanju s svojimi mentorji in drugimi strokovnjaki.
Petdnevni poletni mladinski raziskovalni tabor bo tako potekal v drugem tednu julija, od ponedeljka do petka. Prvi dan bodo udeleženci na predavanjih spoznavali slovensko skupnost v Italiji in sodobne oblike povezanosti oziroma istovetenja s slovenskim kulturnim in jezikovnim elementom. Drugi dan se bodo seznanjali s pristopi in metodami družboslovnega raziskovanja, hkrati pa tudi z glavnimi veščinami in postopki, ki so značilni za pripravo raziskovalnih dokumentarcev. V naslednjih treh dneh bodo udeleženci v sodelovanju z mentorji in drugimi strokovnjaki zbirali terenska pričevanja ob snemanju intervjujev z mladimi Slovenci in Slovenkami v vseh treh pokrajinah: na Tržaškem, Goriškem in Videmskem.
Zbrano gradivo bo v naslednjih mesecih ustrezno urejeno in analizirano. Sledila bo tehnična izdelava dokumentarca o sodobnih identitetah Slovencev in Slovenk v Italji ter promocijske dejavnosti. Raziskovalni dokumentarec bo prvič predstavljen na slovesnosti ob proslavljanju 50-letnice SLORI-ja, ki bo v prvi polovici novembra.
———————————————————————-
September 2024, Gorica
(datum in lokacijo bomo javili pozneje)
POSVET »IZBIRA DRUGOSTOPENJSKE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM: VZROKI, IZKUŠNJE IN PRIČEVANJA« (predstavitev raziskav in okrogla miza)
Organizatorji: SLORI v sodelovanju z Dijaškim domom Gorica in drugimi partnerji
Med raziskovalnimi nalogami, ki jih SLORI razvija že od same ustanovitve, zaseda preučevanje šolskega sistema s slovenskim učnim jezikom v Italiji nedvomno prioritetno mesto. O vztrajnosti prizadevanja na tem področju pričajo številne študije, publikacije in javne razprave, ki jih je inštitut opravil, izdal oziroma priredil v svojem petdesetletnem delovanju. Slorijev raziskovalnih arhiv hrani natančen pregled vpisnih trendov v slovenske vrtce in šole od leta 1945 pa vse do današnjih dni. Te podatke pa inštitut redno objavlja v domači publicistiki, da so dostopni zainteresirani javnosti. Že vrsto let spremlja tudi dinamike spreminjanja narodnostnih in jezikovnih značilnosti otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v tržaški in goriški pokrajini ter večstopenjsko šolo s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru.
Od leta 2019 je SLORI v sodelovanju z ravnateljstvi prvostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom oz. z dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji s projektom Po mali maturi začel tudi z letnim zbiranjem podatkov o prehodu s prvostopenjske na drugostopenjsko srednjo šolo. Namen raziskave je ugotoviti stopnjo zadovoljstva z opravljenim šolanjem, vrsto, smer in učni jezik izbrane šole ter razloge, ki so privedli do izbire. Zadnjo izvedbo raziskave je koordinirala raziskovalka Alenka Verša. V sodelovanju z Dijaškim domom Gorica je leta 2024 sprožil tudi raziskavo z naslovom Izbira drugostopenjske šole z italijanskim učnim jezikom: vzroki, izkušnje in pričevanja, ki jo vodi dr. Maja Mezgec. Raziskava se posveča ciljni skupini učencev, ki so se po zaključku iz srednje šole prve stopnje s slovenskim učnim jezikom vpisali na srednjo šolo druge stopnje z italijanskim učnim jezikom. Izvaja se na Goriškem, predvidena pa je izvedba intervjujev z učenci in njihovi starši.
Ob praznovanju 50-letnice namerava SLORI organizirati strokovni posvet, ki bo namenjen predstavitvi izsledkov obeh zgoraj navedenih raziskav. Raziskovalna spoznanja bodo povod za okroglo mizo o perečem vprašanju osipa vpisanih na prehodu iz srednje šole prve stopnje na srednjo šolo druge stopnje, na katero bodo vabljeni nekateri institucionalni akterji s področja vzgoje in izobraževanja in drugih s šolstvom povezanih družbenih resorjev. Nekateri izmed teh bodo sodelovali tudi kot soorganizatorji, s čimer želimo posvetu zagotoviti širšo institucionalno težo.
———————————————————————-
Oktober 2024, Čedad
(datum in lokacija še nista natančno določena)
PREDSTAVITEV RAZISKAVE O IZOBRAZBENEM, POKLICNEM IN ZAPOSLITVENEM POLOŽAJU NEKDANJIH UČENCEV DVOJEZIČNE PRVOSTOPENJSKE SREDNJE ŠOLE V ŠPETRU
Organizatorji: SLORI, Državna večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavla Petričiča v Špetru in drugi partnerji
Ob 50-letnici inštituta in ob hkratnem proslavljanju 40-letnice ustanovitve šole s slovensko‑italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru, ki bo prav tako potekala leta 2024, sta si SLORI in Večstopenjski zavod Paola Petričiča zamislila skupno izvedbo raziskovalnega projekta o izobrazbenem, poklicnem in zaposlitvenem statusu nekdanjih učencev in dijakov špetrske dvojezične prvostopenjske srednje šole. S pomočjo anketnega vprašalnika raziskava odkriva strokovni, kulturni in širši intelektualni potencial mlade in srednje populacije nekdanjih učencev in dijakov, na tak način pa bo prispevala dragocena spoznanja za oblikovanje šolskih, kadrovskih, gospodarskih in širših razvojnih politik za slovensko skupnost v Videmski pokrajini. Predmet raziskovalnega zanimanja so tudi znanje in raba slovenskega jezika v vsakdanjem življenju oziroma stopnja participacije v družbenem življenju lokalne (slovenske) skupnosti.
Na predstavitvi bosta izsledke raziskave predstavila direktor inštituta dr. Devan Jagodic in raziskovalka Benedetta Trinco. Sledila bo razprava, pri kateri bodo sodelovali nekateri vabljeni sogovorniki oziroma publika.
———————————————————————-
November, Trst
(datum in lokacijo bomo javili pozneje)
OSREDNJA SVEČANOST OB 50-LETNICI INŠTITUTA
Osrednja slovesnost, ki bo potekala v prvi polovici novembra, bo kratka, vendar svečana, predvsem pa vsebinsko usmerjena v prihodnost. Vabljeni bodo vsi sedanji in nekdanji člani inštituta, predstavniki vodstvenih organov, sodelavci, partnerji in predstavniki institucij ter akademsko-raziskovalnega sveta v Italiji, Sloveniji in drugih sosednjih državah. Udeležence bo sprejel kakovosten program, predstavljen pa bo tudi raziskovalni dokumentarec o sodobnih identitetah Slovencev in Slovenk v Italiji, ki ga bodo pripravili udeleženci poletnega Mladinskega raziskovalnega tabora v sodelovanju z mentorji in drugimi strokovnjaki.
Upravni odbor inštituta načrtuje osrednjo svečanost v prenovljenih prostorih Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kamor se bo SLORI skupaj z Narodno in študijsko knjižnico (NŠK) predvidoma preselil v prihodnjih mesecih. V Narodnem domu bo tako nastalo novo večnamensko središče, ki bo prvenstveno namenjeno študentom, dijakom in učencem. Ker gre za novo razvojno poglavje v zgodovini inštituta, bi osrednjo svečanost ob 50‑letnici želeli izpeljati prav na tej novi lokaciji. Ker pa formalni in časovni okviri uporabe prenovljenega Narodnega doma pri Sv. Ivanu še niso dokončno znani, bomo o morebitni alternativni lokaciji slovesnosti obvestili pozneje.
———————————————————————-
December, Ljubljana
(datum in lokacijo bomo javili pozneje)
SIMPOZIJ O POLOŽAJU IN IZZIVIH SLOVENSKEGA JEZIKA V ITALIJI
Organizatorji: SLORI v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in drugimi partnerji
Bogat program dejavnosti in prireditev v sklopu proslavljanja 50-letnice inštituta se bo sklenil si simpozijem o položaju in izzivih slovenskega jezika v Italiji, ki bo potekal decembra v slovenski prestolnici. Na simpoziju bodo predstavljeni znanstveni prispevki ob izidu monografije Slovenščina v Italiji, ki jo ureja raziskovalka dr. Matejka Grgič. Tako monografija kot simpozij sta rezultat sodelovanja med Slorijem in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, pri organizaciji pa bodo sodelovali tudi drugi institucionalni partnerji iz Ljubljane in drugih slovenskih regij.
Izbira teme simpozija odraža sistematično pozornost, ki jo SLORI tradicionalno namenja uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji. Leta 2019 je bila vzpostavljena tudi Delovna skupina za slovenski jezik, ki nudi strokovno pomoč pri načrtovanju jezikovnih strategij in politik, ponuja pa tudi vrsto storitev na področju izobraževanja, svetovanja, lektoriranja, didaktike, raziskovanja, promocije in drugih oblik jezikovne podpore skupnosti. Dejavnosti vodi uigrana ekipa slovenistov in drugih jezikoslovcev najširšega profila, ki bodo na simpoziju spregovorili o številnih sodobnih izzivih slovenščine v Italiji, a tudi o možnih strategijah in ukrepih za nadaljnji razvoj tega jezika. Na simpozij bodo sicer vabljeni tudi strokovnjaki iz drugih uglednih slovenskih raziskovalnih in akademskih sredin, ki se ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji.