Matejka Grgič
SLORI, SLOV.I.K., Trst, 2016
Ko ljudje uporabljamo nek jezik oz. živimo v okolju, v katerem se nek jezik uporablja, ustvarimo do njega zapleten sistem odnosov, a tudi percepcij, reprezentacij in verovanj. Ta kompleksna struktura, ki jih lahko v danih okoliščinah pravimo tudi jezikovna ideologija, se reflektira v diskurzu o jeziku, ki ga oblikujejo posamezniki in skupnost.
Diskurz o jeziku razkriva, torej, odnos posameznika in skupnosti do jezika ali jezikov. Vprašati pa se moramo, do katere mere in v katerih kontekstih je diskurz o jeziku ideološko pogojen – se pravi, kdaj se diskurz o jeziku pojavi in razvija mimo znanstveno preverljivih in strokovno utemeljenih dejstev in postaja sredstvo vzpostavlja odnosov moči, dominacije/podrejenosti in vključenosti/izključenosti.
V monografiji je izpostavljena hipoteza, da ideološki diskurz vodi v t.i. fetišizacijo jezika – jezik, ki deluje kot identitetni simbol, postane znotraj skupnosti, ki ima izrazito ideološko pogojen diskurz o (lastnem) jeziku, fetiš.
Namen monografije je predstaviti ideološka jedra v diskurzu o jeziku, ki ga oblikujejo govorci slovenskega jezika, ki se potencialno identificirajo s slovensko manjšino (oz. narodnostno skupnostjo) v Italiji. Raziskava temelji na analizi gradiva, objavljenega v Primorskem dnevniku od januarja 2011 do decembra 2012.