Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU prijazno vabi na znanstveni posvet z naslovom Razvoj kolektivnih (etničnih) identitet na Slovenskem skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja, ki bo 23. maja in 24. maja 2019 ob 9:00, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, Ljubljana.
»Zgodovina je sporazum med mrtvimi, živimi in še nerojenimi,« je v 18. stoletju ugotavljal Edmund Burke. Njegovo svetovnonazorsko vodilo, ki simbolizira koncept zgodovine dolgega trajanja, nam lahko služi kot dobra spodbuda za raziskovanje nastanka in razvoja kolektivnih identitet na daljši časovni premici. Izhajamo namreč iz premise, da je le na ta način mogoče opazovati procese, ki so skozi zgodovino vplivali na oblikovanje kolektivnih identitet in njihovo spreminjanje.
Vprašanje nastanka etničnih in nacionalnih identitet je že nekaj časa tema razprav v slovenskem zgodovinopisju, zato je namen našega posveta, da se njegove obravnave lotimo s čim več strani. V znanosti je namreč razširjenih več razlagalnih paradigem nastanka naroda in nacionalizma, med katerimi so najbolj razširjene: modernizem, etnosimbolizem in neoperenializem. Poleg naštetih pa obstajajo tudi drugi pogledi, ki so manj teoretični in bolj praktično razlagalno usmerjeni. Eden naših ciljev je ugotoviti, v kolikšni meri lahko določene paradigme apliciramo na slovenski primer, da bi s tem pokazali, kaj so njegove splošne značilnosti in kaj so njegove posebnosti.
Ker je slovenski jezik eden glavnih temeljev sodobne slovenske identitete in samobitnosti, se bomo posvetili vprašanju njegovega razvoja in skušali odgovoriti na ta vprašanja: od kdaj lahko govorimo o slovenskem jeziku, v kakšni meri je slovenski jezik vplival na oblikovanje slovenske (etnične) identitete v določenih obdobjih in ali lahko govorimo o kontinuiteti slovenskega knjižnega jezika od reformacije naprej? Ker obstajajo med nekaterimi slovenskimi zgodovinarji na eni in slovenskimi jezikoslovci na drugi strani velika razhajanja glede teh vprašanj, želimo z izmenjavo mnenj spodbuditi iskanje skupnega jezika.