Zgodovina

Zgodovina
Že   v   prvi   polovici  šestdesetih  let  se  je  začela  znotraj  slovenske  narodne  skupnosti  v  Italiji  širiti  potreba  po ustanovi, ki  bi nudila  gradivo, analize  in  študije  o manjšinskem  položaju  za   politične  in  strokovne   razprave  in   za   načrtovanje   razvoja  manjšine  na  kulturnem, političnem in gospodarskem področju.

Do te potrebe je prišlo, ker si je od prvih povojnih let narodna skupnost prizadevala, da bi dosegla čim boljše opredelitve pravic v sklopu vsedržavne in deželne zakonodaje. V vse večji meri se je ta potreba pokazala na vseh področjih, ki so zahtevala tehtnejše in temeljitejše poznavanje lastnih možnosti za organiziranje, ohranjevanje in razvoj manjšinskega tkiva. Poleg tega sta želja in zahteva po oblikovanju ustanove, ki bi strokovno raziskovala manjšinsko problematiko, izvirali iz težnje, da bi bila slovenska narodna skupnost v Italiji primerno organizirana in zastopana tudi na raziskovalnem področju. V vodilnih strukturah manjšine se je namreč čedalje bolj širilo in utrjevalo prepričanje, da mora slovenska narodna skupnost imeti takšno ustanovo, ki se bo lahko hitro odzivala na dinamičen proces dogajanj in ga analizirala ter tako odgovarjala na izzive in spremembe v širšem in ožjem okolju ter v svoji sredini.

Zamisel  o  raziskovalnem  inštitutu  se  je  začela  uresničevati  v  letih 1972–73, ko je skrb za to pobudo prevzel Karel Šiškovič. Na IX. rednem občnem zboru Slovenske kulturno-gospodarske  zveze  (SKGZ)  12. decembra 1972  je bil najprej ustanovljen referat za raziskave pri SKGZ, ki naj bi v čim krajšem času dokončno izpeljal zamisel o ustanovitvi inštituta. Stekle so nekatere raziskave, predvsem pa evidentiranje kroga sodelavcev, ki bi tvorili osnovo za ustanovitev raziskovalnega inštituta.

Mednarodna   manjšinska   konferenca   v   Trstu,  ki   je   zahtevala   močno   in  strokovno podprto  prisotnost  Slovencev,  je  pospešila  zadnje  priprave.  Izbrano  je  bilo  tudi dokončno  ime:  SLOVENSKI  RAZISKOVALNI  INŠTITUT  -  SLORI.  Inštitut  je  bil uradno ustanovljen 21. junija 1974.

Od vsega začetka je SLORI upošteval nasvete dveh znanstvenih ustanov iz Slovenije: Inštituta za narodnostna vprašanja in Inštituta za geografijo v Ljubljani. V istem obdobju sta nastala tudi sorodna manjšinska raziskovalna inštituta slovenske narodne skupnosti v Avstriji in italijanske v Jugoslaviji. Z obema je SLORI takoj navezal dober stik.

Delo se je začelo z majhnim številom osebja v nič manj skromnih prostorih. Vloga zaposlenih je bila v prvem obdobju izrazito usklajevalna. Treba je bilo organizirati in uskladiti delo aktivnih članov ter širšega kroga univerzitetnih in srednješolskih sodelavcev. S temi silami se je SLORI julija 1974 predstavil na mednarodni manjšinski konferenci v Trstu s 15 referati in tremi obsežnimi publikacijami v več jezikih.

Med  leti  1976  in  1983  so poleg glavnega sedeža v Trstu začeli delovati sedeži inštituta v  Gorici,  Čedadu  in  Kanalski  dolini.  Zaradi  članov  in obravnavane problematike je Slori  že  v  kratkem  času  dosegel,  da  se  je  slovensko  narodno  ozemlje  od   Kanalske doline do Milj obravnavalo kot celoto.

Po ustanovitvi in razvoju pokrajinskih sedežev Slorija se je povečalo število uslužbencev inštituta. Težišče raziskovalnega dela se je preneslo s širšega članstva na krog stalnih raziskovalcev. Izvedba prvih širših študijskih srečanj je bila izraz potrebe, da se izpolnijo nekatere vrzeli v poznavanju samega obstoja manjšine. Posveti so opravili svojo vlogo, obenem pa pokazali, da je potrebno še veliko dela, ki bo omogočilo prehod od enkratne osvetlitve problemov do stalnega, sistematičnega, poglobljenega in celovitega spremljanja dogajanja v ključnih družbenih procesih.

V naslednjem obdobju je Slori v skladu z vizijo in smernicami sestavil prvi in nato drugi srednjeročni načrt raziskovalnega dela. Načrtno je skrbel za dokumentacijski fond in strokovno knjižnico ter sistematično znanstveno preučeval celotno območje slovenske manjšine v Italiji.

V tem času je inštitut začel prejemati prva naročila za raziskave. Šlo je za naročila raziskovalnih nalog bodisi iz krogov Evropske gospodarske skupnosti bodisi manjših krajevnih uprav. Dežela in Pokrajina Trst ter veje občine Sloriju še niso bile pripravljene priznati zaslug za že opravljeno delo in podpreti družbene vloge inštituta ter njegovega nadaljnjega razvoja.

V začetku leta 1982 je SLORI prizadel hud udarec: nepričakovano je umrl njegov ravnatelj, Karel Šiškovič, ki je od vsega začetka največ prispeval k zasnovi, uresničitvi in delu inštituta. Funkcijo ravnatelja je prevzel Darko Bratina, ki je skušal postopoma reorganizirati delo z uvajanjem novega načina ali nove filozofije raziskovalne dejavnosti. Po začetnem obdobju se je Slorijeva programska usmeritev strokovno-raziskovalne dejavnosti namreč razvila na treh ravneh:

- osnovne ali temeljne raziskave, tj. raziskave s pretežno teoretičnimi pristopi;
- uporabne raziskave, tj. širše zastavljene in pomembnejše raziskave empirične narave, ki so v splošno korist manjšinski skupnosti;
- hitra pomoč, tj. sprotne manjše raziskave, ekspertize in podobno, kot odgovor na povpraševanje različnih ustanov.

Z manjšimi odmiki, ki so bili odvisni predvsem od zunanjih okoliščin, so se te ravni raziskovanja skozi čas uspešno in funkcinalno dopolnjevale. Uresničevanje in utrjevanje teh smernic je pomenilo za SLORI tako kadrovsko kot organizacijsko preusmerjanje.

Sredi osemdesetih let je SLORI kljub prostorskim in finančnim omejitvam usmeril svoje napore tudi v modernizacijo raziskovalne infrastrukture: pospešil je obogatitev specializiranega knjižnega in revijalnega fonda, preuredil nekatere prostore, priskrbel računalniško opremo ter bolj funkcionalno organizacijsko in upravno poslovanje.

Ob koncu osemdesetih let se je pokazala na eni strani vrsta dosežkov in za SLORI pomembnih dogodkov, ki so inštitutu pomagali pri uveljavitvi v kulturno-znanstvenem prostoru v ožjem in širšem kontekstu, na drugi strani pa je naraščal finančni pritisk in negotovost, ki sta zajela večino kulturnih ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Upravni organi so se z veliko odgovornostjo odločili za večletni sanacijski načrt, ki je predvideval prilagajanje strogim finančnim okvirjem, v katerih je moral inštitut delovati. Vztrajna budnost upravnih organov, zmanjšanje števila zaposlenih, ostre omejitve izdatkov za delovanje in nekaj izrednih finančnih podpor s strani deželne uprave, krovnih organizacij ter Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije so glavni dejavniki, ki so pripomogli k uspešnemu zaključku sanacijskega programa.


Zgodovina
V devetdesetih letih so inštitut prizadele tri prerane smrti. Najprej je leta 1994 odšel Pavel Stranj, ki se je od ustanovitve Slorija nesebično, strokovno in s širokim disciplinskim obzorjem posvečal raziskovalni dejavnosti, posebno na demografskem in šolskem področju. Krog raziskovalcev in sodelavcev Slorija je kmalu potem, in sicer leta 1996, hudo prizadela smrt Salvatoreja Venosija, ki je od ustanovitve vodil sedež v Kanalski dolini in se prav tako nesebično posvečal raziskovalni in vsesplošni kulturni dejavnosti. Leto kasneje, septembra 1997, je nepričakovano odšel Darko Bratina. Že od ustanovitve je neutrudno in nadvse plodno sodeloval v okviru Slorija na znanstvenem in organizacijskem področju. Po smrti Karla Šiškoviča je postal ravnatelj in dal Sloriju nov zagon na raziskovalnem področju. Tudi ko ga je politična aktivnost pripeljala do najvišjih funkcij političnega predstavništva, je vedno sledil raziskovalni dejavnosti in stal ob strani inštitutu.

Slovenski raziskovalni inštitut je prešel v obdobje, ko je postal priznana raziskovalna ustanova tudi za širšo javnost, saj se je v okviru inštituta precej razmahnila tudi njegova prevajalska dejavnost. SLORI je vzpostavil stik in sodelovanje z vrsto znanstvenih in raziskovalnih ustanov in univerz. V začetku leta 1991 je podpisal konvencijo o sodelovanju s tržaško univerzo. Tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina mu je končno izrazila priznanje s tem, da ga je vključila v seznam raziskovalnih ustanov, financiranih iz sklada, ki ga je za kulturno obmejno delovanje predvideval Osimski sporazum.

Leta 1991 je Dežela odobrila zakon za obmejna območja za triletje 1991/93, ki je v sklopu drugih slovenskih ustanov predvideval financiranje Slorija iz državnega sklada. Leta 1992 je bil na izrednem občnem zboru sprejet obnovljen statut, ki je nekoliko spremenil prejšnjo strukturo Slovenskega raziskovalnega inštituta.

Ob upoštevanju nekaterih premikov in procesov na krajevnem in evropskem prizorišču – odobritev zakonov za zaščito slovenske in ostalih jezikovnih manjšin v Italiji, vstop Slovenije v Evropsko unijo, pospeševnje mednarodnih integracijskih procesov - je inštitut nadaljeval in utrdil fìlozofijo raziskovanja, ki jo je razvil v zadnjih letih v duhu vodila »misliti globalno, delovati lokalno«, kjer je »globalno« ožja in širša evropska stvarnost, »lokalno« pa manjšinsko družbeno okolje. V tem smislu je inštitut vgrajen v oba prostora, zlasti pa v drugega, kjer ne more ostati neprizadet od procesov, povezanih z vsebinsko in strukturno reorganizacijo manjšinske družbe oziroma njenim nadaljnjim razvojem. Ne le zato, ker je temu vprašanju posvečal ustrezno pozornost že v preteklosti, ampak predvsem zato, ker bo ravno od te reorganizacije odvisna tudi njegova prihodnja vloga in eksistenčni smisel.

Na občnem zboru leta 2006 je SLORI, na osnovi lastne avtonomije, po razpravi sprejel sklep, da bo od leta 2007 deloval na enem samem sedežu v Trstu. Sklep je temeljil na finančnih projekcijah pa tudi na dejstvu, da ob sodobni mobilnosti niso več potrebni ločeni sedeži z upravnim osebjem. Številni raziskovalci lahko glavnino svojega dela opravljajo na domu, obenem pa je treba zagotoviti vsaj en funkcionalen sedež, kjer bo na razpolago tudi potrebna literatura in kjer bo tudi nekaj prostora za mlade raziskovalce.

Kljub težavam danes SLORI razpolaga z razmeroma mlado ekipo raziskovalcev. Gre za sposoben kader, ki je v zadnjih letih pokazal veliko volje, vneme in strokovne usposobljenosti. Raziskave, ki so bile izdelane za programsko konferenco leta 2002, so temeljno prispevale k uspehu konference. Obenem si je SLORI z organizacijo Mednarodne konference o manjšinskih jezikih ICML X leta 2005 v Trstu pridobil tudi ugled v mednarodni znanstveni javnosti na področju manjšin.

Inštitut ob temeljnih, teoretsko naravnanih raziskovalnih projektih, ki jih povezuje s podiplomskim usposabljanjem raziskovalnih sodelavcev in ki nadaljujejo dosedanjo dokaj uspešno raziskovalno izročilo znanstvenega »samoopazovanja«, s katerim so SLORI in njegovi sodelavci prispevali nezanemarljiv delež v slovenski, a tudi širši družboslovni zakladnici, razvija projekte aplikativnega značaja, ki so usmerjeni v iskanje odgovorov in rešitev različnih problemov, s katerimi se srečuje slovenska narodna skupnost v Italiji. Ti projekti so v korist uveljavljanju omenjene skupnosti v etnično mešanem okolju in odpiranju novih razvojnih perspektiv v slovensko-italijanskem stičnem prostoru. Vse to bo pripomoglo tudi k uspešnejšemu oblikovanju modelov čezmejne integracije, ob upoštevanju historično enotnih družbenih in kulturnih območij in načrtovanju skupnih scenarijev družbenega in prostorskega razvoja ter skupnega koriščenja in racionalizacije obmejnih storitev.

SLORI je od vsega začetka skrbel za izpopolnjevanje mladine na raziskovalnem, pa tudi na drugih področjih: pripravil je vrsto seminarskih srečanj in nudil pomoč študentom pri njihovih raziskavah in diplomskih nalogah. Posebno v zadnjih letih si je prizadeval, da se še bolj razširi in okrepi krog mlajših sodelavcev in raziskovalcev, ki so nujno potrebni, če želi inštitut odgovoriti na pereča vprašanja, ki izvirajo iz hitrega spreminjanja družbenega okolja in medetničnih odnosov. V ta namen si je SLORI zadal nalogo, da na razne načine spodbuja, usmerja in pomaga študentom pri dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. S takimi pobudami je pritegnil k sodelovanju nove, mlajše raziskovalne moči.

Med prednostnimi cilj raziskovanja in delovanja inštituta v okviru manjšinskega družbenega okolja sta bila vse od ustanovitve izobraževanje in sociolingvistični pogled. Z obema tematikama se je SLORI stalno soočal, poglobil se je v šolsko problematiko, predlagal nove modele izobraževanja in povezovanja med šolo in širšim družbenim okoljem. Inštitut s sistematičnim spremljanjem sledi razvoju strukturalnih razsežnosti v slovenskih šolah ter njihovemu družbenemu okolju in motivaciji za vpis v šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Vzporedno s to problematiko inštitut spremlja tudi sociolingvistične procese, ki se odvijajo na vseh družbenih ravneh tako znotraj manjšinske skupnosti med njenimi pripadniki kot v medskupinskih odnosih in komunikaciji s pripadniki drugih etno-jezikovnih skupnosti.

Naloga inštituta je tudi nudenje pomoči pri usmerjanju v učinkovitejše dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje mladih ob posredovanju med različnimi slovenskimi in italijanskimi univerzitetnimi okolji ter skrb za to, da se slovenski manjšinski intelektualni potencial ne izgubi in razprši, temveč poveže in okrepi. Posebno pozornost zato nudi oblikovanju ustreznega informacijskega omrežja ter z njim povezano t. i. Banko znanja. Glede ohranjanja in razvijanja slovenskega intelektualnega in splošnega potenciala Slovencev v Italiji bo treba še posebej proučevati strukturo, obseg in dinamiko slovenske prisotnosti izven avtohtonega manjšinskega okolja, zlasti v italijanskem okolju.

V okvirju podružbljanja intelektualnega razmišljanja in posredovanja raziskovalnih rezultatov je nenadomestljiva vloga inštituta tudi v prirejanju ali sodelovanju na kongresih, posvetih in okroglih mizah krajevnega, nacionalnega (slovenskega in italijanskega) in mednarodnega značaja o različnih aktualnih in temeljnih vidikih stanja in razvoja Slovencev v Italiji in manjšinske problematike na splošno. Od začetka svoje dejavnosti je SLORI izdal, samostojno in deloma v sodelovanju, približno 150 strokovnih in znanstvenih publikacij. Pri tem ne gre pozabiti na vsa dela, ki so jih sodelavci inštituta objavili v drugih znanstvenih in strokovnih publikacijah, na krajevni in širši mednarodni ravni.

Glede na današnje in prihodnje izzive se mora SLORI tudi v prihodnosti aktivno vključevati v proces opredeljevanja in prilagajanja novim razmeram in hkrati z lastno strokovno in znanstveno dejavnostjo pomagati k boljšemu razumevanju novih problemov na različnih področjih družbenega življenja in medetničnih odnosov v ožjem in širšem okolju.
Zgodovina
Projekti
Laboratori di ricerca 2006 - 2016PROGETTO DI MONITORAGGIO DELLE CARATTERISTICHE LINGUISTICHE DELLA POPOLAZIONE DELLE SCUOLE DI OGNI ORDINE E GRADO DELLE PROVINCE DI TRIESTE E GORIZIA E DELL’ISTITUTO COMPRENSIVO BILINGUE DI SAN PIETRO AL NATISONERicerca sul paesaggio linguistico nell’area di insediamento della comunità slovena in ItaliaBanca del sapereEDUKA – EDUCARE ALLA DIVERSITÀ / VZGAJATI K RAZLIČNOSTILEX – ANALISI, APPLICAZIONE E SVILUPPO DELLA TUTELA DELLE MINORANZE IN ITALIA E SLOVENIAPercorsi educativi e occupazionali dei giovani nell'area transfrontalieraMi.Ma. - Le maggioranze conoscono le minoranze